Demo: BPL/H

Vrvi košare so pritrjene na okvir gorilnika, saj ta povezuje košaro z ovojem in prenaša obremenitev. Na gorilnik, Nomex ustje ali rutico niso pritrjene, ker ti deli niso namenjeni prenašanju teže.

Obrabni trakovi ščitijo košaro med pristankom, saj so nameščeni na dnu in blažijo udarce. Gumijaste blazinice, jekleni tekači in kolesa se pri balonih ne uporabljajo.

Jeklenko napolnimo le do 80 %, da zagotovimo prostor za širjenje zaradi višanja temperature. Če bi bila bolj polna, bi se plin lahko razširil in povzročil pok jeklenke. Ostali odgovori so napačni, ker teža in temperatura nista glavna razloga.

Spodnji konec vrvi mora biti zelo odporen proti vročini, ker poteka blizu gorilnika. Ostale trditve so napačne: ni ga treba podmazati, ni posebej gladek in ni nujno pritrjen na košaro.

Parni tlak propana je predvsem odvisen od temperature, saj ta določa, koliko plina izhlapi. Velikost, količina plina in trdnost jeklenke ne vplivajo neposredno na tlak, dokler je še tekoči plin.

Iz 1 litra tekočega propana nastane približno 250 litrov plina. Z zrakom to ustvari okoli 12 m³ vnetljive zmesi. Ostale možnosti so prenizke in ne upoštevajo velikega volumna, ki nastane pri izparevanju in mešanju z zrakom.

Pravilno: Uparilne tuljave ogrejejo utekočinjen plin, da se ta upari takoj po izstopu iz šobe. Ostale možnosti so napačne: plin se ne hladi, ne vrti in ne upari že pred šobo.

Inklinacija je najmanjša pri magnetnem ekvatorju, ker so tam magnetne silnice vzporedne s površjem. Pri magnetnih in geografskih polih je največja. Pri geografskem ekvatorju ni nujno ničelna.

Elektronske naprave ustvarjajo magnetna polja, ki lahko motijo magnetni kompas. Umetni horizont, koordinator zavoja in merilnik hitrosti niso odvisni od magnetizma.

Os vrtenja Zemlje teče skozi severni in južni geografski tečaj, ker sta to dejanski točki vrtenja. Magnetna tečaja sta zamaknjena in se spreminjata, zato nista os vrtenja.

Pravilno: Zemljina os teče skozi južni geografski tečaj in severni geografski tečaj in je pravokotna na ravnino ekvatorja. Os poteka skozi geografska, ne magnetna tečaja, in je pravokotna na ekvator. Ostali odgovori zamenjujejo tečaje ali navajajo napačne kote.

Najkrajša razdalja med dvema točkama na Zemlji poteka po ortodromi. Mali krogi, loksodrome in vzporedniki so daljši ali potekajo drugače.

Pravilni odgovor je '21.600 NM.', ker 1 stopinja zemljepisne širine meri 60 NM, ekvator pa ima 360 stopinj (360 × 60 = 21.600 NM). '40.000 NM.' in '10.800 km.' sta prevelika ali premajhna, '12.800 km.' je tudi prenizka.

Polarna kroga sta 23,5° severno in južno od polov. To je pravilno zaradi nagiba Zemljine osi. Ostale možnosti so napačne, ker navajajo napačne širine ali izhodišča.

Eni stopinji razlike v zemljepisni širini ustreza 60 NM, saj 1 stopinja na meridianu vedno meri približno 60 navtičnih milj. 1 NM, 60 km in 30 NM so napačne vrednosti.

1 stopinja zemljepisne širine je 60 NM. 240 NM je 4°. Če prištejemo 4° k 47°50'27''N, dobimo 51°50'27''N. Ostale možnosti so preveč severno, preveč južno ali preblizu izhodišču.

Pravilni odgovor je 60 NM, ker ena stopinja zemljepisne dolžine na ekvatorju pomeni natanko 60 navtičnih milj. Ostale možnosti so prevelike in ne ustrezajo definiciji navtične milje na ekvatorju.

Zemlja se v 24 urah zavrti za 360°. Za 20° potrebuje 1 uro in 20 minut. Ostali odgovori so napačni, ker so prekratki ali predolgi. 1:20 h je pravilen, saj je 20° × 4 min = 80 min = 1:20 h.

Pravilen odgovor je 0:40 h, ker se Zemlja v 24 urah zavrti za 360°, torej 1° pomeni 4 minute. 10° pomeni 40 minut. Ostali odgovori so napačni, ker so časovno predolgi ali prekratki.

1600 CEST je dve uri pred UTC. Torej je 1600 CEST enako kot 1400 UTC. Ostali odgovori so napačni, ker ne upoštevajo dveh ur razlike.

Pravilen odgovor je '1600 UTC.' Srednjeevropski čas je eno uro pred UTC, zato odštejemo eno uro. Ostali odgovori so napačni, ker ne odštejejo pravilno.

Civilni mrak je obdobje pred vzhodom ali po zahodu, ko je središče Sonca največ 6 stopinj pod pravim horizontom. Ostali odgovori so napačni, ker omenjajo 12 stopinj ali navidezni horizont, kar ni pravilna definicija.

Pravi kurz je kot med pravim severom in linijo kurza. Magnetni sever velja za magnetni kurz, smeri proti poloma niso definicije kurza.

Pravilno: črta, ki povezuje vse točke z enako variacijo. Variacija je kot med geografskim in magnetnim severom. Ostale možnosti (deviacija, inklinacija, smer) so drugi pojmi v navigaciji.

V letalski navigaciji se za horizontalne razdalje uporabljata navtična milja (NM) in kilometer (km), ker sta mednarodno standardizirani. Druge enote niso standardne za ta namen.