Demo: PPL/A

Ob 'pumpanju' plina lahko neizgorelo gorivo pride v sesalni sistem in se vname, kar povzroči požar na uplinjaču. Ostale možnosti ne opisujejo glavne nevarnosti tega postopka.

Pravilni odgovor je 'Požar na uplinjaču', saj se lahko gorivo v uplinjaču vname ob zagonu. Iskrenje, požar na kablih in dimljenje so manj značilne nevarnosti pri zagonu.

Motorja, na katerem je bil požar, ne smemo ponovno zagnati, ker obstaja velika nevarnost ponovnega izbruha požara. Ostali odgovori so napačni, ker ne odpravljajo glavne nevarnosti po požaru.

Izklop ogrevanja in prezračevanja je pravilen, saj lahko ta sistema dovajata dim v kabino. Druge možnosti ne ustavijo dima ali niso takoj pomembne.

Izključitev glavnega stikala prekine dovod elektrike in ustavi vir požara. Zapiranje ventila goriva, odpiranje oken ali zračnikov ne rešijo neposredno električnega požara.

Izklop glavnega stikala takoj prekine dovod elektrike in lahko ustavi električni požar. Izklop gretja, ugašanje motorja ali uporaba gasilca ne odpravijo neposredno vira požara in niso prva izbira.

Izklop gretja prepreči vdor dima ali strupenih plinov iz motornega prostora v kabino. Druge možnosti niso prva priporočena poteza, saj ne preprečijo takoj vdora dima ali neposredno nevarnosti.

Pravilni odgovor je: vertikalno ali horizontalno spreminjanje jakosti in smeri vetra. Striženje vetra pomeni nenadne spremembe. Ostale možnosti opisujejo posebne pojave, počasne spremembe ali zahtevajo določeno hitrost, kar ni pravilno.

Nevihtne zračne mase pogosto povzročajo močno striženje vetra zaradi sunkovitih sprememb smeri in hitrosti vetra ter močnih vzgornikov in spustov. Ostali pojavi običajno ne povzročajo izrazitega striženja vetra.

Striženje vetra se pogosto pojavi med inverzijo, saj se smer in hitrost vetra z višino močno spreminjata. Ostale situacije so manj značilne za pojav striženja vetra.

Ob zmanjševanju čelnega vetra IAS pade, zmanjša se vzgon, zato je priletna pot nižja in IAS manjša. Ostali odgovori so napačni, ker navajajo večji IAS ali višjo pot, kar v tej situaciji ne drži.

Ob povečevanju nasprotnega vetra se vzgon poveča, letalo se dvigne nad priletno pot in IAS naraste. Ostali odgovori so napačni, ker navajajo nižjo pot ali manjši IAS, kar pri povečanem nasprotnem vetru ne drži.

Ob zmanjševanju hrbtnega vetra se poveča komponenta čelnega vetra. To povzroči večji IAS in višjo priletno pot. Torej: pot bo višja in IAS večja. Ostali odgovori so napačni, ker navajajo nižjo pot ali manjši IAS.

Ob zmanjševanju čelnega vetra se zmanjša dejanska zračna hitrost (TAS) in vzgon, zato letalo leti nižje od predvidene poti vzpenjanja. Ostali odgovori so napačni: TAS se ne poveča, GS se ne zmanjša in letalo ne leti višje od poti.

V točki 2 mikrosunka letalo naleti na spuščajoče se zračne tokove. To zmanjša hitrost vzpenjanja, saj mora letalo premagovati navzdol usmerjen zrak. Ostali odgovori so napačni, ker se hitrost ne poveča in hitrost spuščanja ne zmanjša ali ostane konstantna.

V točki 3 mikrosunka letalo naleti na zadnji veter, kar povzroči zmanjšanje zračne hitrosti. Druge možnosti so napačne, ker zadnji veter ne poveča hitrosti in neposredno ne vpliva na hitrost vzpenjanja ali spuščanja.

Pravilno je, da se izognemo vzletanju in pristajanju med močnim nalivom ali nevihto, saj se striženje vetra pogosto pojavi v takih razmerah. Ostale možnosti niso neposredno povezane s striženjem vetra.

Pravilno je nastaviti maksimalno moč, ohraniti trenutno konfiguracijo in se vzpenjati z najboljšo hitrostjo vzpenjanja. Tako zagotovite največji vzgon. Druge možnosti z menjavo konfiguracije ali zavijanjem povečajo tveganje za izgubo višine.

Brazdna turbulenca nastane, ko letalo vzleti z nosnim podvozjem, saj takrat krila prvič ustvarijo vzgon. Med pospeševanjem ali pri določeni višini se še ne pojavi. Pri vzletu z glavnim podvozjem je že prepozno.

Brazdna turbulenca je najmočnejša med letenjem z majhno hitrostjo, ker je vzgon največji in nastajajo močnejši vrtinci. Pri večjih hitrostih ali višinah je turbulenca šibkejša.

Pravilno: Brazdna turbulenca na vzletno-pristajalni stezi ali v njeni bližini. Ob rahlem bočnem vetru se brazdna turbulenca počasi premika in ostane nevarno blizu steze. Ostale možnosti opisujejo učinke pri močnejšem vetru ali niso pravilne.

Pravilni vrstni red: poiščite območje za pristanek, načrtujte prilet, izvedite postopek v sili, razglasite nevarnost, pravočasno začnite prilet. Ostale možnosti izpustijo ključne korake ali niso praktične.

Pravilno: Zasilni pristanek izvedemo ob nastopu okoliščin, zaradi katerih je zrakoplov primoran pristati. Ostale možnosti so preveč specifične ali napačne.

Pravilni odgovor je 'zasilni pristanek', ker pomeni pristanek, ki ga zaradi nevarnosti ali okvare zahteva nuja. 'Previdnostni pristanek' je načrtovan, 'nujni pristanek' ni uraden izraz, 'terenski ali zunanji pristanek' pa opisuje le lokacijo.

Pravilno: da bi ohranili varnost leta. Previdnostni pristanek izvedemo, da preprečimo morebitno nevarnost. Ostale možnosti opisujejo prisilne pristanek, okvaro motorja ali tehnične podrobnosti, ki niso značilne za previdnostni pristanek.